Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) poleg pravil o plačilnih rokih določa tudi obveznost prijave določenih zapadlih denarnih obveznosti v obvezni večstranski pobot, ki ga izvaja AJPES prek sistema ePobot. Namen sistema je zmanjšanje medsebojne zadolženosti podjetij in izboljšanje plačilne discipline. Prijavo v ePobot izvajate stranke same in je Vizija za vas ne izvaja.
1. Kdo mora prijaviti obveznosti v obvezni večstranski pobot?
Obveznost velja za gospodarske subjekte (gospodarske družbe, samostojne podjetnike ter druge pravne in fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije) in javne organe (sklade, agencije, zavode), kadar poslujejo z drugimi gospodarskimi subjekti oziroma javnim sektorjem in niso v postopku zaradi insolventnosti. Zakon se ne uporablja v mednarodnih poslovnih razmerjih.
Obveznost velja za gospodarske subjekte (gospodarske družbe, samostojne podjetnike ter druge pravne in fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije) in javne organe (sklade, agencije, zavode), kadar poslujejo z drugimi gospodarskimi subjekti oziroma javnim sektorjem in niso v postopku zaradi insolventnosti. Zakon se ne uporablja v mednarodnih poslovnih razmerjih.
2. Katere obveznosti je treba prijaviti?
Dolžnik mora prijaviti denarno obveznost:
Dolžnik mora prijaviti denarno obveznost:
- če je zapadla v plačilo in,
- če z njenim plačilom zamuja,
- pri čemer jo mora prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude.
To pomeni, da podjetje ne sme čakati več mesecev ali obveznosti prijaviti šele takrat, ko oceni, da je to smiselno. Prijava je zakonska obveznost in je vezana na rok, ki ga določa zakon. V večstranski pobot pa se lahko prijavi tudi nedospela denarna obveznost, če se upnik in dolžnik o tem pisno dogovorita.
Katere obveznosti se ne prijavljajo:
Katere obveznosti se ne prijavljajo:
- obveznosti do 250 EUR,
- obveznosti med povezanimi družbami,
- obveznosti, zavarovane z instrumenti zavarovanja plačil (razen obveznosti iz menic),
- obveznosti, glede katerih že teče sodni ali izvršilni postopek,
- obveznosti, za katere sta se upnik in dolžnik pisno dogovorila, da bodo prenehale v naslednjem mesecu (npr. s pobotom),
- terjatve, odstopljene družbi za odkup terjatev.
Če podjetje nima nobene dospele terjatve, mu zapadlih obveznosti ni treba prijaviti.
Katere obveznosti je prepovedano prijaviti:
Katere obveznosti je prepovedano prijaviti:
- davčne obveznosti,
- že poravnane obveznosti,
- neobstoječe obveznosti.
3. Posledice nepravočasne prijave
Neprijava oziroma nepravočasna prijava obveznosti v obvezni večstranski pobot pomeni kršitev ZPreZP-1. Za prekrške zakon predvideva globe za gospodarske subjekte in javne organe (100 do 10.000 EUR) in odgovorne osebe (50 do 5.000 EUR).
Neprijava oziroma nepravočasna prijava obveznosti v obvezni večstranski pobot pomeni kršitev ZPreZP-1. Za prekrške zakon predvideva globe za gospodarske subjekte in javne organe (100 do 10.000 EUR) in odgovorne osebe (50 do 5.000 EUR).
4. Splošne posledice zamud pri plačilih
ZPreZP-1 določa tudi splošne posledice zamude pri plačilih. Upnik lahko ob zapadlosti brez posebnega dogovora zahteva:
ZPreZP-1 določa tudi splošne posledice zamude pri plačilih. Upnik lahko ob zapadlosti brez posebnega dogovora zahteva:
- zakonske zamudne obresti,
- pavšalno nadomestilo stroškov izterjave v višini 40 EUR,
- povračilo dodatnih stroškov izterjave, če so ti nastali.
5. Izvedba prijave v ePobot
Prijavo v ePobot stranke izvajate mesečno v elektronski obliki, izvaja pa se po vnaprej objavljenem urniku. V primeru morebitnih vprašanj se posvetujte s svojim računovodjem.
Vaše računovodstvo
