Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) prinaša novo ureditev delovnih razmerij, saj vključuje pravico delavcev do “odklopa”. S tem imajo delavci med počitkom ali katerokoli upravičeno odsotnostjo pravico, da se ne odzivajo na pozive delodajalca, ne glede na medij, preko katerega je vzpostavljen stik (elektronska pošta, klici, SMS). Ta pravica je opredeljena v 142.a členu zakona.

Delodajalci so dolžni do 16. novembra 2024 sprejeti potrebne ukrepe, ki bodo pravico do odklopa omogočali v praksi. Primarna odgovornost za ureditev te pravice je v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Če pa ni organiziranega sindikata, mora delodajalec pred sprejetjem ukrepov pridobiti mnenje sveta delavcev ali delavskega zaupnika ter ga pred končnim sprejemom obravnavati. V odsotnosti kakršnekoli oblike delavskega predstavništva mora delodajalec o ukrepih obvestiti delavce na običajen način.

Hierarhija urejanja pravic in obveznosti

Zakon jasno določa, da se pravice in obveznosti delavcev najprej urejajo s kolektivnimi pogodbami, splošni akt pa je dopusten le, če sindikata pri delodajalcu ni. Delodajalec je dolžan zagotoviti pravico do odklopa tudi, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ukrepi niso opredeljeni ali če delodajalca nobena pogodba ne zavezuje. Ukrepi morajo upoštevati posebnosti dejavnosti, delovnih mest in organizacije dela.

Ukrepi za uveljavitev pravice do odklopa

Za učinkovito zaščito pravice do odklopa zakon predvideva različne ukrepe, ki so se v Evropi že uveljavili kot dobre prakse:

• Določitev jasnega delovnega časa in časa počitka – v tem času delavec ni dolžan odgovarjati na komunikacijo delodajalca.
• Mehki tehnični ukrepi – npr. pošiljanje e-pošte z zamikom ali označevanje sporočil izven delovnega časa kot ne-nujnih.
• Trdi tehnični ukrepi – omejevanje dostopa do službenih sistemov izven delovnega časa.
• Ozaveščanje in usposabljanje – delavci in vodilni kader se izobražujejo o tveganjih stalne povezanosti in pomenu organizacije dela.
• Spremljanje delovnih obremenitev – z namenom lažjega prepoznavanja preobremenjenosti ter doseganja boljše organizacije dela.
• Zaščita delavca pred povračilnimi ukrepi ali neenako obravnavo – delavec mora biti zaščiten pred posledicami, če se v času počitka ne odzove na komunikacijo delodajalca.

V primeru kršitev

Če delavec meni, da mu delodajalec krši pravico do odklopa, je dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da je spoštoval zakonska določila. Za kršitve so predvidene denarne sankcije za delodajalce in odgovorne osebe, ki lahko dosežejo do 4.000 evrov.

Glede na dosedanje izkušnje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da pri večini delodajalcev pravica do odklopa še ni ustrezno urejena. ZSSS zato poziva delodajalce in sindikate k čimprejšnji uskladitvi kolektivnih pogodb, da bodo zagotovili spoštovanje te pomembne pravice do 16. novembra 2024.