Z namenom izboljšati znanja in dosedanje prakse glede varstva in ohranjanja divjih opraševalcev in medonosne čebele v Krajinskem parku Goričko in Biosfernem območju Mura-Drava-Donava, je pet organizacij iz Slovenije in Hrvaške marca 2024 pričelo s projektom s krajšim naslovom BEE(A)WARE, ki je sofinanciran iz Programa Interreg VI Slovenija-Hrvaška. Aktivnosti in rezultate projekta so projektni partnerji predstavili na zaključni konferenci projekta v Sloveniji na gradu Grad.
Opraševalci z opraševanjem rastlin opravljajo eno najpomembnejših nalog v naravi. To je ključnega pomena tako za pridelavo hrane v kmetijstvu kot za ohranjanje življenjske pestrosti v naravi. Kar 80 % vseh kmetijskih in divje rastočih rastlin je namreč odvisnih od žuželk, ki opravljajo to nalogo. Najbolj znana opraševalka je medonosna čebela, vendar večino opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci: čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke in metulji.
V zadnjem desetletju smo v Sloveniji in na Hrvaškem priča občutnemu upadu števila opraševalcev. Največji upad so doživele čebele samotarke in dnevni metulji. Razlogov za njihov upad je več. Najpomembnejši je pomanjkanje hrane z izginjanjem in uničevanjem njihovega življenjskega prostora – cvetočih travnikov in mejic. Na cvetočih rastlinah opraševalci iščejo cvetni prah in nektar za sebe in svoje potomce. Na travnikih čmrlji in čebele samotarke najdejo mesta za gnezdenje. Na izginjanje divjih opraševalcev pa vplivajo tudi suše in pozebe kot posledica podnebnih sprememb ter slabo poznavanje opraševalcev. Če opraševalce poznamo, jih znamo tudi varovati.
Predstavniki projektnih partnerjev – Javna razvojna agencija REDEA iz Čakovca in Javna ustanova Medžimurska priroda iz Hrvaške ter Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG), Galerija Muzej Lendava in Nacionalni inštitut za biologijo, so na konferenci na Goričkem izpostavili, da so bile aktivnosti po eni strani usmerjene v usposabljanja in v promocijo predvsem divjih opraševalcev. Po drugi strani pa so se izvajale različne konkretne aktivnosti za izboljšanje stanja opraševalcev zdaj in v prihodnje na terenu.
Na slovenski strani se je za namene priprave analize stanja divjih opraševalcev v Krajinskem parku Goričko in jugovzhodnem Prekmurju, s pomočjo kartiranja travnikov in mejic najprej izdelala Regionalna analiza stanja opraševalcev. Kasneje sta se s pomočjo inventarizacije divjih opraševalcev izdelali še analizi stanja opraševalcev v Krajinskem parku Goričko in Medžimurju. Pripravljene analize so bile skupaj z rezultati posvetovanj z različnimi ciljnimi skupinami, kot so čebelarji, naravovarstveniki, prostorski pripravljavci in kmeti, podlaga za izdelavo krovnega dokumenta v tem projektu – Strateškega načrta za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele.
Za namene spremljanja okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na medonosno čebelo, je bil ob čebelnjakih vzpostavljen sistem za spremljanje klimatskih parametrov na območju Medžimurja in Lendave.
Za izboljšanje stanja opraševalcev je Javni zavod Krajinski park Goričko med Kobiljem in Lendavo zasadil avtohtone grmovnice in drevesa na dolžini 2.300 m, ki bodo v prihodnje v obliki mejic ali drevesno-grmovnih pasov predstavljale prehranjevališča in zatočišča za opraševalce. Naročil je izdelavo 120 gnezdilnic in »hotelov« za čebele samotarke in druge opraševalce, ki jih bo razdelil med sadjarje, šole, vrtce in lastnike kmetijskih zemljišč ter divjim opraševalcem primernih vrtov.
V Sloveniji je za namene ozaveščanja splošne javnosti o ekologiji divjih opraševalcev, njihovega pomena za človeka in ogroženosti, JZ KPG v travniškem visokodebelnem sadovnjaku pri Gradu uredil učilnico na prostem o opraševalcih. Galerija-muzej Lendava je na lendavskem gradu uredila stalno razstavo o sonaravnem čebelarjenju in praktični učni čebelnjak.
Projektni partnerji so skupaj pripravili Malo enciklopedijo o opraševalcih na Goričkem in v Medžimurju. Izdana je bila februarja letos in je namenjena zainteresirani javnosti, šolam, kmetom, lastnikom travniških sadovnjakov in čebelarjem, ki jim je mar za opraševalce.
Po zaključku predstavitev projektnih partnerjev so si udeleženci konference ogledali še učilnico na prostem o opraševalcih in v njej spoznavali divje opraševalce.
Gregor Domanjko
