V Lendavi položili tlakovce spomina in podpisali sporazum o vrnitvi judovskega pokopališča v Dolgi vasi svojemu prvotnemu namenu

V Lendavi položili tlakovce spomina in podpisali sporazum o vrnitvi judovskega pokopališča v Dolgi vasi svojemu prvotnemu namenu

Št. ogledov: 33

Lendava – Novoustanovljena verska skupnost Judovsko združenje Slovenije in Občina Lendava sta s podpisom zgodovinskega sporazuma o vrnitvi judovskega pokopališča v Dolgi vasi svojemu prvotnemu namenu napovedala dolgoročno sodelovanje tudi na področju kulturne dediščine in razvoja kulturnih dejavnosti. Celodnevno dogajanje, ki ga je napovedalo polaganje tlakovcev spomina na lokaciji nekdanjih domovanj družin Deutsch, Pollák in Nádai, bomo sklenili s koncertom Judovska duša. V Sinagogi Lendava bosta ob 19. uri nastopila glavni kantor velike sinagoge na Dunaju Shmuel Barzilai in izraelski jazzovski pianist Elias Meiri.

Lendavi so judje kot posamezniki in kot skupnost dali neprecenljiv prispevek in pečat. Izjemna duhovna, intelektualna in človeška sled judovske skupnosti v tem prostoru še danes zavezuje k temu, da judovsko zapuščino ohranjajo za naše zanamce kot opomin na enega največjih zločinov proti človeštvu. V zavesti jo ohranjajo s pietetnimi dogodki kot je polaganje tlakovcev spomina, z različnimi slavnostnimi in kulturnimi dogodki, z današnjim podpisom sporazuma in začetkom sodelovanja z judovskim združenjem pa v že do sedaj bogato zakladnico judovske dediščine vnašajo bolj aktivno dimenzijo.

»Do leta 1944 so v Prekmurju živele tri dobro organizirane in za pokrajino izjemno pomembne judovske skupnosti, saj so bile nosilke številnih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Judovska skupnost kot tudi njene posamezne osebnosti so bile integralni del barvite in heterogene lendavske skupnosti, kjer se so se, tako kot danes in tako kot je bilo od vedno, preplete številne kulture, narodi in vere. Lendava je vse te različnosti vedno znala sprejeti in jih vpeti v svoj širok in svetovljanski značaj,« je v uvodnem pozdravu ob podpisu sporazuma poudaril Ivan Koncut, podžupan v funkciji župana Občine Lendava.

Kjer se srečujeta preteklost in sedanjost

Edino celovito ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji je prostor, kjer se srečujeta preteklost in prihodnost. Z negovanjem spomina na prednike in njihove dosežke v Lendavi izkazujejo spoštovanje do preteklosti, ki je osnova za gradnjo kakovostne prihodnosti. Ivan Koncut je ob tem izrazil veselje, da je Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih judov in njen predsednik Elie Rosen prepoznal pomen judovskega pokopališča v Dolgi vasi ne le kot del pomembne kulturne dediščine, temveč kot integralni in organski del judovske skupnosti in njihovega načina življenja.

»Izredno sem vesel, da sva danes z gospodom Ivanom Koncutom, podžupanom Občine Lendava v funkciji župana, podpisala sporazum, o katerem sva se začela dogovarjati že s tedaj županom, zdaj poslancem državnega zbora, g. Janezom Magyarjem. Dogovor določa, da pokopališče v nadaljevanju uporablja izključno Judovsko združenje Slovenije kot pokopališče za svoje člane. Sporazum je izjemnega pomena, saj mesto Lendava tega območja s tem ne priznava le kot prostora kulturne dediščine, temveč tudi kot kraj judovske verske prakse. S tem, ko se mu po skoraj 80 letih po koncu druge svetovne vojne vrača prvotna namembnost pokopališča za Jude, pokopališče postaja edinstveno znamenje oživljanja judovske tradicije,« je ob podpisu sporazuma povedal Elie Rosen, predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov, ki poudari, da bo Prekmurje eno od območij, na katerega bo skupnost osredotočila svoje delovanje.

Leta 1944 je bila Lendava za Mursko Soboto sedež druge judovske skupnosti na območju današnje Slovenije. Po oskrunitvi in prodaji judovskega pokopališča v Murski Soboti je skupnostno pokopališče v Dolgi vasi zdaj edino celovito ohranjeno judovsko pokopališče v Prekmurju in največje judovsko pokopališče v Sloveniji. Stalni stiki, zlasti na območju okolice Murske Sobote in Lendave, kjer še vedno živi številčnejša, a premalo prepoznana judovska populacija, so zato za Judovsko združenje Slovenije ključnega pomena.

Novoustanovljeno Judovsko združenje Slovenije

Slovenska judovska skupnost je v sodelovanju z Judovsko skupnostjo Gradec 9. novembra 2021 odprla Sinagogo Ljubljana, maja 2022 pa je Ministrstvo za kulturo Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov priznalo kot versko skupnost. Judovsko združenje Slovenije je edina judovska skupnost v Sloveniji, ki je po svojem statutu zavezana tradicionalnemu judovstvu, pri čemer je merilo za članstvo in delo judovsko versko pravo, halaka. Združenje si prizadeva za razvoj in širitev tradicionalnega življenja judovske skupnosti in za njegovo notranjo krepitev, kar med drugim vključuje redne molitve, praznovanja judovskih praznikov, verski pouk za otroke in predavanja. Poleg tega se Judovsko združenje Slovenije opredeljuje kot lasten ambasador svoje judovske kulture v nejudovskem okolju in se bori proti antisemitizmu.

“Odkar mi je bilo omogočeno aktivno sodelovanje v življenju judovske skupnosti v Sloveniji, se mi zdi ključno, da notranje okrepim judovsko življenje in skupnost vodim kot samozavestno tradicionalno versko skupnost – kot profilirano skupnost z jasnimi stališči. Ne kot kulturni klub ali folklorno društvo, ki obstaja predvsem zaradi publike in javnih sredstev. Kot skupnost, ki se ukvarja z virulentnimi vprašanji z notranjega judovskega vidika in je lahko ambasadorka svojih skrbi glede trajnostnega razvoja. Zakaj smo novembra lani odprli Sinagogo Ljubljana in letos ustanovili Judovsko združenje Slovenije? Da bi vzpostavili prostor srečevanj in druženja slovenskih Judov, prostor tradicionalnega judovstva in molitve. Prostor, kjer se lahko odvija in razvija judovsko življenje,” razloži Rosen.

Judovsko združenje Slovenije se ne vidi le kot osrednja stična točka in predstavnica vseh tradicionalnih Judov v Sloveniji, temveč tudi kot kontaktna točka za tiste, ki se prvič ali večkrat zanimajo za judovsko kulturo ali vero. Na ta način želi trajno prispevati k razumevanju in spoštljivemu sobivanju različnih verskih skupnosti in kultur v državi.

Kontinuiteta in stabilnost kot posrednika tradicionalnega judovstva se izražata tudi v dejstvu, da glavni rabin skupnosti, Ariel Haddad, že več kot dvajset let opravlja svojo rabinsko dejavnost v Sloveniji in v Judovskem združenju Slovenije vidi poroka za najboljše nadaljevanje svojega dela. Kot edina judovska skupnost v Sloveniji ima Judovsko združenje Slovenije poleg rabina z dolgoletnimi izkušnjami v Sloveniji tudi sinagogo in pokopališče – vse temeljne stebre judovske skupnosti.

Tlakovci spomina

V duhu prizadevanj za ohranjanje zgodovinskega spomina na holokavst, a obenem tudi kot poklon ljudem, ki so kot posamezniki in skupnost v Lendavi pustili trajne in neizbrisljive sledi, je potekalo današnje polaganje tlakovcev spomina; tokrat na lokacijah nekdanjih domovanj družin Deutsch, Pollák in Nádai. Boris Hajdinjak, direktor sinagoge Maribor: Predstavitev članov družin

Polaganje tlakovcev spomina je umetniški projekt Gunterja Demniga, ki so se mu v Lendavi pridružili že leta 2019, v Evropi pa poteka že od leta 1994. Tokratno polaganje tlakovcev spomina je potekalo pod okriljem evropskega projekta Never Forget, v katerem sodelujejo Židovska općina Čakovec, Sinagoga Maribor in Občina Lendava. V okviru projekta Never Forget – Nikoli ne pozabimo, se spominjajo žrtev holokavsta in krepijo evropsko državljansko kulturo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic ter razmišljanje o evropski kulturni raznolikosti in skupnih vrednotah.

Avtor
Avatar photo