Predsednik republike Borut Pahor je odprl jubilejni 60. kmetijsko-živilski sejem Agra

Predsednik republike Borut Pahor je odprl jubilejni 60. kmetijsko-živilski sejem Agra

Št. ogledov: 95

Predsednik republike Borut Pahor je danes odprl jubilejni 60. kmetijsko-živilski sejem Agra in ob tem predsedniku uprave Pomurskega sejma Janezu Erjavcu vročil zahvalo predsednika Republike Slovenije za 60 let uspešnega prirejanja mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki spodbuja odličnost, povezovanje in mednarodno sodelovanje v kmetijstvu in živilstvu ter razvoj slovenskega podeželja.

Pahor je uvodoma dejal, da Agro z veseljem obiskuje že četrt stoletja in spomnil na besede znanega pokojnega Pomurca Ferija Horvata, ki mu je sredi 90. let dejal: »Če hočeš kaj pomeniti na državni politični ravni, ne smeš manjkati na Pomurskem sejmu.«

Verjetno je hotel reči, da gre pri kmetijstvu za veliko več kot za pridelavo hrane. Gre za ohranjanje poseljenosti, obdelane kulturne kraje, ohranjanje jezika in tradicionalnih običajev ter skrb za snovno in osnovno kulturno dediščino.

Pri AGRI skratka ne gre samo za promocijo slovenskega kmetijstva, agroživilstva in podeželja, čeprav je vse to izjemnega pomena, za našo blaginjo, gospodarstvo, razvitost podeželja in celo narodno identiteto in značaj. Za vlogo sejma je še pomembnejše, da spodbuja sodelovanje na stičišču štirih držav, jezikov in kultur, med ljudmi, ki v tej in širši regiji sodelujejo na različnih ravneh,« je med drugim dejal predsednik Pahor.

Veliko pozornosti je namenil tudi trenutno občutljivim temah, ki so povezane s kmetijstvom, to je varovanje okolja, raba gnojil in sredstev za varstvo rastlin, vplivi živinoreje na okolje.

»Naj poudarim, in verjamem, da tako pri stroki kot pri kmetih še nekaj velja fraza, ki je sicer marsikje zlorabljena. To je »zdrava kmečka pamet«.

Ta naj bo orientacija za pogovore na današnjem sejmu, za sprejemanje dogovorov in politike v prihodnje, pa tudi v našem vsakdanjem življenju, je dejal Pahor.

Posebej pa je omenil tudi partnerko sejma, Japonsko, s katero Slovenija povečuje sodelovanje, na gospodarskem in znanstvenem področju pa se za to odpirajo nove možnosti tudi na področju kmetijstva in hrane.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je predstavil 60-letno zgodovino Pomurskega sejma in poudaril, da je sejem AGRA zrasel »na stičišču štirih držav, ob reki Muri. Ta kot arterija povezuje regije in države, pa tudi ljudi in agrikulturo, ki je identiteta tega širšega prostora. Tako kot Mura tudi AGRA že 6 desetletij povezuje vse pozitivne silnice in prinaša nova znanja in izkušnje. Tudi v obdobju, ki ga zaznamujejo epidemija, vojna v Ukrajini in vse hujše posledice klimatskih sprememb, nam daje zagotovila in motivacijo za preživetje Slovenskega kmetijstva in agroživilstva.

Čeprav kmetijstvo ne predstavlja velikega deleža pri ustvarjanju BDP, je njegov pomen večji kot pomen vseh drugih gospodarskih panog. Zavedati se moramo, da za vedno nižjo ceno ne moremo imeti vedno več hrane in istočasno boljšo kakovost … Zato moramo kmetijstvo razumeti kot poslanstvo, ki definira naš obstoj,« je poudaril Erjavec.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je opozorila, da nas današnje razmere postavljajo pred nove ovire in izzive, za temeljito obvladovanje tveganj v kmetijstvu pa bo ključno prilagajanje podnebnim spremembam, izvajanje preventivnih ukrepov in ustrezno sodelovanje med resorji. Prizadevanja ministrstva so zato usmerjena v zeleno, socialno vzdržno, vključujočo ter digitalno preobrazbo.

»Naša prizadevanja so zato usmerjena v zeleno, socialno vzdržno in vključujočo ter digitalno preobrazbo, saj si želimo slovensko kmetijstvo pripraviti na izzive prihodnosti.

Za slovensko kmetijstvo so pomembni predpisi, ki jih sprejemajo evropske politične institucije, ki krojijo podobo prihodnje skupne kmetijske politike. Takšna je tudi nova Uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki poskuša zmanjšati učinke uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. To je seveda nujno potrebno, vendar pa menim, da bi bilo treba upoštevati posebnosti posameznih držav. Slovenija je namreč v tem oziru izjemna, kajti imamo največji delež površine pod območjem Nature 2000 v Evropi (37 %), vseh občutljivih območij pa je pri nas več kot 50 %. Prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na teh območjih za nas zato ni primerna, saj bi s tem onemogočili kmetijsko pridelavo na teh območjih, čeprav ima tam že dolgo tradicijo. Zato bo na slovenski strani nujno vložiti vse napore, da prepričamo evropske institucije v pravilnost našega stališča«, je povedala Šinkova.

Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je čestital ekipam, ki so 60 let pripravljale sejme in jim obljubil nadaljnjo podporo lokalne skupnosti. Narava in človek sta usodno prepletena v eno celoto, kam in nak kak način dalje in je pot prava, se je vprašal Rojko in odgovoril: »Če kje, potem odgovore in izzive sodobnega kmetijstva in celotnega agrarnega sektorja lahko skupaj iščemo tu, v Gornji Radgoni.« In dodal: »Še je čas. Agra 2022 je čas in prostor, kjer lahko skupaj začnemo to pot.«

Yoshitsugu Minagawi, svetovalec ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Japonske, je v nagovoru poudaril, da so odnosi med državama odlični, Japonci pa ponosni, ker sodelujejo na sejmu. V EU letno izvozijo za 450 milijonov evrov, kar je pet odstotkov celotnega izvoza hrane, na sejmu pa se predstavlja 12 japonskih podjetij z visokokakovostnimi živili, stroji in tehnologijami.

V pogovoru, ki je bil del odprtja, so Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenija, in Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS spregovorili o razmerah v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji ter pomenu sejma Agra.

Na odprtju so bile delegacije iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Indije, Japonske, Kosova in Severne Makedonije.

Avtor
Avatar photo