Kurentovanje je eden izmed najbolj zanimivih in najlepših običajev severovzhodnega dela Slovenije in velja za največji slovenski in srednjeevropski pustni karneval etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu pravijo tudi peti letni čas. Gre za ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime.
Prva organizirana pustna povorka je bila leta 1960 na pustno soboto, pod vodstvom Hasla, skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj, ki so jo poimenovali Ptujsko kurentovanje, po najprepoznavnejšem pustnem liku – kurentu.
Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj poznan in množičen etnografski tradicionalni pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice, 2. februarja, do pepelnične srede, v značilni opravi izvajajo obhode ter plesajoč z glasnim zvonjenjem in zamahi z ježevko od hiše do hiše, po vaseh in mestih, odganjajo zimo in zla, v zameno za pomlad, srečo in dobro letino.
V kurente se je bilo včasih dovoljeno šemiti samo odraslim fantom. saj so le moški bili fizično dovolj močni, da so zmogli napor potreben pri nošenju težke kurentije ter boja z zlom. Kurent je skupinska maska, zato se ponavadi posamezniki združijo v etnografske skupine sestavljene od 15 do 20 članov. Običajno je vodja skupine najstarejši član, kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo, pa je v skupini tudi pustni lik hudiča.
Oprava za izvedbo obreda se imenuje kurentija. Obvezni deli maske so plašč iz ovčjega kožuha, okrog katerega je opasana veriga z velikimi petimi zvonci, kurentove kape – maske z rogovi, okrašene s trakovi ali puranjim in gosjimi perjem, gamaše iz volne, temni čevlji na nogah ter palica – ježevka.
Začetek pustnega časa in s tem tudi pričetek pustne prireditve Kurentovanje, naznanja tradicionalni Kurentov skok, kjer si po tradiciji, takrat kurenti, prvič nadenejo zvonce in zaplešejo ob ognju. Z glasnim zvonjenjem tako pričenjajo svoje poslanstvo odganjanja vsega slabega.
