V Beogradu je od 23. do 25. junija 2022 potekalo srečanje projektnih partnerjev projekta HELP TO OPPORTUNITIES – H2O, ki se izvaja v okviru programa Erasmus+.

V projektu sodeluje 9 projektnih partnerjev iz 8 držav (Slovenija, Hrvaška, Španija, Portugalska, Irska, Grčija, Srbija in Madžarska). Predstavnika iz Slovenije sta Ljudska univerza Lendava (vodilni partner) in Razvojni center Murska Sobota. Tokrat so se projektni partnerji prvič srečali in spoznali projekt.

NAMEN PROJEKTA

Raziskave, ki naslavljajo romsko tematiko kot enega izmed ključnih razlogov socialne izključenosti pripadnikov romske skupnosti omenjajo zdravstveno nepismenost Romov. Kljub temu, da se na ta problem opozarja že vrsto let, je zdravstvena nepismenost pripadnikov romske skupnosti vsakič znova eden izmed najpogostejših problemov tudi v aktualnih raziskavah. Iz tega lahko sklepamo, da so dosedanji programi in projekti na tem področju bili neuspešni, ali pa je bil njihov uspeh omejen. Nekatere raziskave kažejo tudi na to, da Romi prejemajo slabšo zdravstveno oskrbo, tako v smislu slabše dostopnosti zdravstveni storitev, kot tudi slabše kakovosti storitev, kar le še podkrepi njihovo nezaupanje v zdravstveni sistem.

Evropska unija v zadnjih letih spodbuja države članice k sledenju strategijam zviševanja zdravstvene pismenosti in dostopnosti zdravstvenih storitev, pri čemer se jim zdi ključno obvezno vključevati Rome. Nekaj tujih raziskav dokazuje, da je za manjšine pozitivno, če imajo med strokovnjaki svoje predstavnike – tako na primer v ZDA opažajo boljše rezultate pri temnopoltih bolnikih, ki jih zdravijo temnopolti strokovnjaki. Nekatere raziskave kažejo tudi na to, da Romi prejemajo slabšo zdravstveno oskrbo, tako v smislu slabše dostopnosti zdravstveni storitev, kot tudi slabše kakovosti storitev, kar le še podkrepi njihovo nezaupanje v zdravstveni sistem. Tudi aktualna Covid-19 pandemija je večino zdravstvenih storitev. Te ugotovitve podpirajo nujnost po dvigu zdravstvene pismenosti med pripadniki romske skupnosti, da bodo le-ti lahko zagovarjali svoje pravice v zvezi z zdravstvom. Prav tako daje odličen razlog za usposabljanje in zaposlitev romskih strokovnjakov na področju zdravstva, ki bi lahko odgovarjali na potrebe romske skupnosti in zagovarjali njihove pravice. Aktualna protidiskriminacijsko pravo ponuja edinstveno pravno priložnost za boj proti antigipsizmu v zdravstvu in z njim povezanem izobraževanju, zato se nam zdi prijava projekta v tem času zelo pomembna.

POTREBE, KI JIH S PROJEKTOM NASLAVLJAJO

Partnerske organizacije so ugotovile nizko stopnjo zdravstvene pismenosti med Romi. Ti zaradi neurejenega zdravstvenega zavarovanja ne obiskujejo zdravnikov, ne razumejo diagnoz in potekov bolezni, zaradi različnih osebnih razlogov pa tudi ne zaupajo zdravstvenemu osebju. Odstotek kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga pripadnikov romske skupnosti, ki ga njihovi otroci prevzemajo, ne spreminja in že leta ostaja na enako visoki ravni.

Socialna izključenost Romov in odsotnost mrež družbene podpore in vezi povzročajo izključenost iz zdravstvenih sistemov in poslabšajo nezdrav življenjski slog. Najpogosteje je slabo zdravstveno stanje posledica manj ustrezne zdravstvene oskrbe, finančnih ovir pri uporabi zdravstvenih storitev in nefinančnih ovir pri uporabi zdravstvenih storitev, kot so psihološke, relacijske in socialne težave. Zaradi neugodnih življenjskih razmer v romskih naseljih, podhranjenosti, različnih oblik odvisnosti in različnih stisk je značilno, da pripadniki romske skupnosti umrejo prej kot pripadniki večinskega naroda, in sicer k temu dejstvu veliko prispevajo številne kronične nenalezljive bolezni, težave z duševnim zdravjem in debelost, v nekaterih državah pa tudi odstotek precepljenosti romskih otrok. Zaradi dejstva, da je spolnost tabuizirana tema med pripadniki romske skupnosti, pa se nenadzorovano prenašajo tudi spolno bolezni in izjemno veliko pa je tudi število nenačrtovanih nosečnosti.

S projektom želijo prispevati k:

1. izboljšanju razpoložljivosti visokokakovostnih priložnosti učenja za odrasle,
2. izboljšanju kompetenc izobraževalcev in drugega osebja na področju izobraževanja odraslih,
3. fizičnemu in mentalnemu zdravje ter dobremu počutju pripadnikov romske skupnosti,
4. premostitvi medkulturnih, medgeneracijskih in družbenih razlik.